\(LaTeX\) na \(eKs\)

    1. Splošno

    2. Namestitev

    3. Sintaksa

    4. Primeri


    1. Splošno


Citirano iz Tobi Oetikerjevega priročnika The not so short Introduction to \(LaTeX\), ki ga je v slovenščino prevedel Bor Plestenjak: "\(LaTeX\) je program za urejanje besedil, ki je zelo primeren za izdelavo znanstvenih in matematičnih besedil z visoko tiskarsko kvaliteto. Program je uporaben tudi za izdelavo vseh vrst drugih dokumentov, od preprostih pisem do celotnih knjig. \(LaTeX\) uporablja \(TeX\) za stavljenje besedila." Celoten prevod priročnika najdete tukaj.

/*Zelo rada bi kdaj citirala slovensko Wikipedijo, ki bi mi bila lahko tudi v pomoč glede strokovnih terminov za katere težko najdem slovenske prevode... Na sl.wikipedia.org sem našla sledeče prispevke povezane z LaTeXom: Pozdravljen, svet, TeX, ConTEXt in Egona Zakrajška, človeka z ogromno znanja, ki pa je žal preminil. Pri prevajanju strokovnih besed si pomagam z islovarjem. Za vse neprimerne prevode se opravičujem. V kolikor imate primernejšo besedo, me prosim kontaktirajte, da popravim. No, zdaj se lahko vrnem na \(LaTeX\)...*/

\(LaTeX\) uporablja označevalni jezik, ki nam pomaga pri pisanju enačb, simbolov, matematičnih znakov itd... Enostavneje je natipkati \frac{x^2-1}{x^3-1} za zapis izraza\(\frac{x^2-1}{x^3-1}\), kot pa dve minuti klikat za zapis taistega izraza.


Andrej Bauer: Osnovno o \(LaTeX\)-u - video


    2. Namestitev


Linux - Tex Live

OSX - MacTex

Windows - proTeXt, MIKTeX


Potek namestitve je seveda odvisen od operacijskega sistema. Za natančnejša navodila sledite zgornjim povezavam. Te distribucije so večinoma prosto programje. .tex datoteke lahko pišete tudi z urejevalniki besedil kot so emacs, vim ... Po vseh mojih prispevkih verjamem, da veste s katerim urejevalnikom pišem sama: Priročnik za vim-latex. Datoteko .tex nato s pomočjo \(TeX\)-a pretvorite v željen format, navadno .pdf.

\(LaTeX\) lahko tudi vključite v spletne strani s pomočjo MathJax-a, ki je odprto kodni JavaScript prikazovalnik, ali s pomočjo kakršnekoli druge rešitve. Najpreprosteje to storite, da v glavo (head) spletne strani zapišete vrstico:


<script src="http://cdnjs.cloudflare.com/ajax/libs/mathjax/2.7.0/MathJax.js?config=TeX-AMS-MML_HTMLorMML" type="text/javascript"></script>


, kot sem to storila sama na tej strani.

LaTeX lahko uporabljate tudi v LibreOfficu s pomočjo razširitve TexMaths.


    3. Sintaksa


    3.1. Osnove


\(LaTeX\) ukazi se začnejo z levo poševnico. Besedilo ukaza se piše v zavite oklepaje. Zavite oklepaje se uporablja tudi pri določitvi dometa ukaza. Primeri:

    \title => naslov 
    \alpha => grška črka alfa
    \frac{123}{33} => 123/33
    \textbf{Izračunaj} => le beseda "Izračunaj" bo zapisana krepko
    % se uporablja za komentarje
    

Možnosti ukaza se piše v oglate oklepaje:

    \documentclass[12pt]{amsart}
    

    3.2. Struktura


Sledeče tri vrstice so obvezne v .tex dokumentu:

    \documentclass
    %Preambulo pišemo tukaj
    \begin{document}
    %Telo dokumenta: besedilo pišemo tukaj
    \end{document}
    

    3.3. Preambula


Razred dokumenta? (documentclass) je lahko knjiga(book), članek(article), poročilo(report) ali kakšen drugi...V preambulo vključimo še razširitve, ki jih potrebujemo. Primeri:

    \documentclass{article} %naj bo članek
    \usepackage{amssymb, amsmath} %vključimo pakete, da lahko uporabljamo matematične simbole
    \usepackage[T1]{fontenc} %paket s pomočjo katerega lahko uporabljamo šumnike
    \usepackage{listings} %za prikaz delov kode, kot je tale
    

V preambuli določimo tudi postavitev strani. Primer:

    \setlength{\textheheight}{9in}
    \setlength{\textwidth}{6.5in}
    \hoffset=-0.75in
    \pagestyle{plain}
    \setlength{\topmargin}{0in}
    \setlength{\headsep}{0in}
    \setlength{\oddsidemargin}{0in}
    \setlength{\evensidemargin}{0in}
    

    3.4. Telo dokumenta


Telo dokumenta se začne z

    \begin{document}
    

in konča z

    \end{document}
    

Telo je vse kar je med tema dvema ukazoma. Za določanje navpičnih presledkov se uporablja \vspace{1cm}, za vodoravne presledke pa \hspace{1cm}. V zavitih oklepajih določimo detajle. Navadno dokumentu dodamo naslov, kar storimo na sledeči način:

    \title{\textbf{LaTeX na eKs}}
    \author{zf42}
    \date{\today}
    \maketitle
    

Naslovu navadno sledi klazalo:

    \tableofcontents
    

Za kazalom so navrsti poglavja in podpoglavja:

    \section{Sintaksa}\label{sin} %Poglavja lahko označimo, kot v tem primeru, 
    %da jih kasneje lahko prikličemo z \ref{sin} v dani situaciji.
    \subsection{Preambula} %Podpoglavje
    

Včasih je potrebno stvari oštevilčiti:

    \begin{enumerate}
    \item Aleph-naught
    \item Aleph-one
    \end{enumerate}
    

Na koncu dokumenta je navadno potrebno navesti vire:

    \begin{thebibliography}
    \bibitem{1}
    The Not So Short Introduction to LaTeX
    \bibitem{2}
    A quick guide to LaTeX
    \end{thebibliography}
    

Včasih ne želimo številčiti vsake strani. Takrat uporabimo:

    \thispagestyle{empty}
    \pagestyle{empty}
    

Kot pomoč pri pisanju matematičnih simbolov in enačb predlagam ogled spletnih strani:

Detexify: Ta se mi zdi še posebej posrečena.

Wikipedia

Sicer pa najdete na internetu veliko informacij in "plonk" listkov za pisanje enačb v \(LaTeX\)-u.


Nekaj osnovnih izrazov:

    \cdot  %znak za množenje
    \sqrt  %znak za kvadratni koren
    \frac{}{}  %ulomek
    ^{}  %nadpisano
    _{}  %podpisano
    \begin{matrix} \end{matrix}  %matrika
    \int  %integral
    \overline{} %črta nad izrazom
    \insertcode{}
    

    4. Primeri


Seveda se bom kot fizik lotila zapisa Maxwellovih enačb. Najprej poglejmo sam zapis enačb v diferencialni obliki, nato kako te enačbe vključiti v izdelavo pdf. dokumenta.


    4.1. Maxwellove enačbe:


\(\nabla\cdot{\bf D} = \rho\)


\(\nabla\cdot{\bf B} = 0\)


\(\nabla\times{\bf E} = - \frac{\partial{\bf B}}{\partial t}\)


\(\nabla\times{\bf H} = {\bf J} + \frac{\partial{\bf D}}{\partial t}\)


Zapis teh enačb s pomočjo \(LaTeX\)-a:

     \nabla\cdot{\bf D} = \rho
     \nabla\cdot{\bf B} = 0 
     \nabla\times{\bf E} = - \frac{\partial{\bf B}}{\partial t} 
     \nabla\times{\bf H} = {\bf J} + \frac{\partial{\bf D}}{\partial t} 
    

    4.2. Maxwellove enačbe v .tex dokumentu


Zgornji zapis že lahko uporabimo na spletni strani, ki ima podporo za ta označevalni jezik. Ko pa želimo enačbe in podobne zapise pretvoriti v .pdf dokument, moramo najprej izdelati .tex datoteko. Kako to storimo smo že zapisali. Sledi primer takega dokumenta:

    maxwell.tex
    \documentclass[12pt]{amsart}
    \usepackage{amsmath,amsfonts}
    \usepackage[T1]{fontenc}
    \usepackage[utf8]{inputenc}
    \usepackage{lmodern,textcomp}

    %\pagestyle
    \setlength{\textheight}{9in}
    \setlength{\textwidth}{6.5in}
    \hoffset=-0.75in

    \begin{document}
    \noindent
    \title{\textbf{Maxwellove enačbe v diferencialni obliki:}}
    \author{\MakeLowercase{zf42}}
    \date{\today}
    \maketitle
    \vskip 0.3truein
    \begin{enumerate}
    \thispagestyle{empty} %se znebimo oštevilčevanja strani
    \item
    \vskip 0.3truein
    $$ \nabla\cdot{\bf D} = \rho $$
    \item
    \vskip 0.3truein
    $$ \nabla\cdot{\bf B} = 0 $$
    \item
    \vskip 0.3truein
    $$ \nabla\times{\bf E} = - \frac{\partial{\bf B}}{\partial t} $$
    \item
    \vskip 0.3truein
    $$ \nabla\times{\bf H} = {\bf J} + \frac{\partial{\bf D}}{\partial t} $$

    \end{enumerate}

    \end{document} 
    

Ta dokument nato s pomočjo \(TeX\)-a pretvorimo v .pdf. Sama to storim s pomočjo vima, urejevalnika besedil, v katerem datoteko .tex odprem in izvedem ukaz !pdflatex %. V kolikor si naložite proTeXt ali MacTex, pa le v grafičnem vmestniku kliknete run ali nekaj podobnega in to je to. Pripenjam izhodni maxwell.pdf. Več primerov dobite na LaTeX templates ali kje drugje. Kot priročne povezave bi navedla še TeXpaste | ShareLaTeX | WriteLaTeX | CloudTeX | TeXample.net.


    Viri:


:: Wikipedia

:: www.mathjax.org

:: The Not So Short Introduction to LaTeX


/*Upam, da bo komu ta priročnik prišel prav*/



EOF

Nazaj